Srbska spletna portala Kurir.rs in Mondo.rs sta poročala o obeleževanju dneva Svetih mučenikov Emilijana in Jakinta. Oba članka poudarjata pomen molitve, ki naj bi jo izgovorili na ta dan.

Ustanova Spominski park Kragujevški oktober je pred božičnimi prazniki izdala javni poziv državljanom, naj se vzdržijo sečnje mladih hrastovih dreves na območju Šumaric. Vodstvo parka je poudarilo, da Šumarice niso le običajen park, temveč obsežno grobišče, ki zahteva posebno pieteto in odgovorno ravnanje z naravo. Po navedbah ustanove lahko verniki za tradicionalne božične običaje, kot je badnjak, uporabljajo izključivo manjše veje odraslih dreves, namesto da bi uničevali mlade nasade. Poziv je bil usmerjen k spodbujanju mirnega in spoštljivega praznovanja božiča v duhu skupnosti. Poleg opozoril glede sečnje so se predstavniki parka obrnili tudi na lastnike hišnih ljubljenčkov, naj bodo pri obisku tega memorijalnega prostora pozorni na njegovo naravo in pomen. Šumarice so kraj spomina na žrtve množičnega streljanja med drugo svetovno vojno, zato so kakršni koli posegi v prostor ali neprimerno vedenje posebej občutljivi.

V Grčiji, predvsem v Solunu in Pireju, so se začele intenzivne priprave na tradicionalno praznovanje praznika teofonije oziroma svetih treh kraljev, ki bo 6. januarja 2026. V Solunu so občinske službe v pristanišču že začele postavljati odre in zaščitne ograje za osrednjo slovesnost blagoslova voda. Verski obred se bo začel v katedrali svetega Gregorija Palamasa z jutranjo molitvijo in liturgijo svetega Vasilija Velikega, ki ji bo sledila procesija do obale. Podobne dejavnosti potekajo tudi v Pireju, kjer župan Ioannis Moralis poziva prebivalce k udeležbi na slovesnih dogodkih. Praznik teofanije je v pravoslavnem svetu eden najpomembnejših krščanskih praznikov, saj obeležuje Jezusov krst v reki Jordan. Osrednji del praznovanja predstavlja metanje križa v vodo, za katerim skočijo verniki, kar simbolizira očiščenje in blagoslov. Letošnje priprave nakazujejo na pričakovano veliko udeležbo vernikov in turistov v obeh največjih grških pristaniških mestih.

Srbski mediji so poročali o prazniku Ognjena Marija, ki naj bi prinašal zlo in nesrečo tistim, ki ne upoštevajo strogo prepovedanih stvari. Hkrati so izpostavili moč njenih relikvij, ki naj bi imele čudodelno moč. Poleg verskih tem je bil napovedan dodatek o poslu, ki prinaša novice, inspirativne zgodbe in praktične nasvete za podjetnike in ekonomiste.

Srbska pravoslavna cerkev (SPC) je obeležila praznik Svete velikomučenice Evfimije. V povezavi s tem praznikom so se pojavila sporočila, ki poudarjajo pomen določenih dejanj za ženske in zdravje družine, pri čemer so nekatera besedila specifično naslovljena na ženske, da bi zaščitile zdravje svojih družin.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so praznovali dan Svetega Prokopija, ki poleg vloge zaščitnika zakona in otrok še posebej blagoslavlja mladoporočence. Po ljudskem verovanju je to dober dan za poroke. Sveti Prokopije se uvršča med ognjevite svetnike, kamor spadajo tudi Sveti Ilija, Ognjena Marija in Sveti Pantelija. Ponekod ga posebej proslavljajo.

Srbska pravoslavna cerkev je proslavila svetega svečenikomučenca Antinogena in sveto mučenico Julijo. Vernikom so svetovali, naj obiščejo cerkev in izgovorijo posebno molitev na ta dan.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki danes praznujejo Prepodobnega Tomo Maleina in sveto velikomučenico Nedeljo. Verjamejo, da je vojvoda Tomo Malein, ki je bil pred svojim asketskim življenjem na gori Malein v Grčiji vojaški poveljnik, delal čudeže tudi po smrti. Verniki se morajo danes odreči določeni stvari, da bi jim šlo v življenju bolje.

Pravoslavni verniki so 26. julija obeležili praznik Sabora svetega nadangela Gabrijela, znan kot poletni Aranđelovdan. Poudarjeno je bilo, da se verniki, še posebej nerotkinje, zatekajo k molitvam svetemu Gavrilu, ki naj bi prinašal lepe novice. Čeprav praznik ni označen z rdečo črko, mu Cerkev pripisuje velik pomen.

Romunski kristjani vsako leto 29. avgusta praznujejo obglavljenje svetega Janeza Krstnika, pomemben dan v pravoslavnem koledarju. Verniki se spominjajo mučeništva svetnika z močnimi molitvami za odpuščanje grehov. Na ta dan se držijo posebnih običajev in se izogibajo določenim dejanjem, poudarek pa je na duhovni refleksiji.

V Romuniji so 1. januarja obeležili god svetega Vasilija Velikega, ki velja za enega najpomembnejših cerkvenih očetov in krščanskih teologov pravoslavne cerkve. Svetnik, ki je živel v 4. stoletju, je v krščanskem izročilu znan kot teolog, hierarh in filantrop, verniki pa ga častijo tudi kot varuha pred zlimi duhovi. Praznovanje prvega dne v letu so spremljali številni ljudski običaji in tradicije, ki naj bi prinašali srečo v prihajajočem letu. S praznikom so povezana številna ljudska verovanja glede blaginje. Romuni verjamejo, da prvi obiskovalec, ki na ta dan prestopi prag hiše, določa usodo družine za celotno leto; če je gost premožen, bo leto bogato, v nasprotnem primeru pa revno. Običaji vključujejo tudi pitje vina, kar naj bi krepilo zdravje, ter posebna voščila in zabave, s katerimi so verniki počastili spomin na svetnika, ki je postavil temelje za organizacijo meniška življenja in odločno zagovarjal krščansko vero.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so praznovali Ognjeno Marijo, praznik Svete velikomučenice Marine. Praznik se v narodu spoštuje kot dan, ko se ne opravljajo nikakršni posli, še posebej ne poljska dela. Sveta Marina je znana kot borka za krščansko vero in zaščitnica žensk. Poudarjeno je bilo, da naj bi kršitev običajev na ta dan prinašala zaslužene kazni grešnikom. Nekatere družine so ta dan obeležile tudi kot krsno slavo. Kljub temu, da v cerkvenem koledarju ni označen z »rdečim črkam«, je praznik pomemben za vernike.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so 6. septembra praznovali Svetega svečenomučenika Evtihija in Sveto mučenico Siro. Vernike pozivajo, da izrečejo molitev, še posebej tiste, ki so pred pomembnimi odločitvami.

Srbska pravoslavna cerkev in njeni verniki so praznovali dan svetega apostola Matije. Čeprav praznik ni označen z 'rdečo črko' v cerkvenem koledarju, ga kristjani posebej spoštujejo. Verniki so pozvani, da obiščejo cerkev in izpolnijo določene običaje, da bi si zagotovili zaščito doma pred zlom.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so 19. julija praznovali Svetega Sisoja Velikega, enega najbolj znanih egipčanskih puščavnikov. Sveti Sisoj je v srbskem narodu izjemno spoštovan kot zaščitnik otrok in hitri pomočnik v stiski. V zadnjem času se vse več mater drži običaja, za katerega verjamejo, da ščiti otroke.

Srpski patriarh Porfirij je v svojem novoletnem nagovoru vernikom in srbskemu narodu zaželel, da bi leto 2026 preživeli v miru, ljubezni in božjem blagoslovu. V svojem sporočilu je poudaril pomen duhovnih vrednot, ki presegajo geopolitične delitve med Vzhodom in Zahodom, ter izpostavil potrebo po medsebojnem spoštovanju v prihajajočem letu. Poglavar srbske pravoslavne cerkve je v poslanstvu izrazil upanje na blaginjo vseh ljudi, pri čemer se je osredotočil na mir kot temeljno družbeno dobrino. Njegove besede so bile usmerjene k utrjevanju narodne enotnosti in verske zavesti v času, ko se regija sooča z različnimi družbenimi izzivi.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so praznovali Veliko Gospojino, eden največjih krščanskih praznikov, posvečen Uspenju Presvete Bogorodice. Praznik, znan tudi kot Velika Gospojnina, se praznuje vsako leto 28. avgusta. Praznovanje Uspenja Bogorodice je bilo ustanovljeno leta 528 na željo cesarja Mavrikija, ki je na ta dan premagal Perzijce. Poudarjeno je, da je ta dan še posebej pomemben za ženske.

Članki izpostavljajo prihajajoče praznovanje Dussehre (Vijayadashami) in Gandhi Jayantija leta 2025. Ponujajo zbirke voščil, sporočil, slik in citatov, primernih za deljenje z bližnjimi preko platform, kot so WhatsApp, Instagram in Facebook. Poudarek je na izražanju toplih želja in počastitvi dediščine Mahatme Gandhija ob Gandhi Jayantiju.

Več cest v bližini bazilike sv. Ane v Bukit Mertajam je bilo zaprtih od sobote zjutraj do nedeljskega popoldneva zaradi letnega praznika sv. Ane. Kandelabrska procesija v soboto zvečer je povzročila dodatne zapore na ulicah Jalan Kampung Baru in Jalan Berjaya. Praznik sv. Ane je eno največjih verskih praznovanj v Maleziji.

Pripadniki Odreda vojne policije specialne namene "Kobre" so prvič obeležili krsno slavo enote, in sicer Sabor Svetog arhangela Gavrila. Slovesnosti se je udeležil tudi načelnik Generalštaba, general Milan Mojsilović.